Kontrolorji letenja v Luksemburgu so ostro kritizirali vladne načrte za uvedbo virtualnega kontrolnega stolpa na letališču Findel. Glavni razlogi za nasprotovanje so pomanjkanje posvetovanja z združenjem zaposlenih in pomisleki glede operativne varnosti te tehnologije. Združenje poudarja, da bi lahko daljinsko upravljanje letališča predstavljalo potencialna varnostna tveganja, medtem ko kontrolorji trdijo, da je človeško opazovanje še vedno boljše.

Na mednarodnem letališču v ruskem letovišču Soči so v začetku januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo prizadetih več kot 30 poletov. Po uradnih podatkih s spletnega mesta letališča so potniki na prihod ali odhod letal čakali od ure in pol pa vse do deset ur. Zamude so neposredno vplivale na 17 načrtovanih odhodov in 18 prihodov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v krasnodarski regiji. Čeprav uradni predstavniki letališča niso podali specifičnega razloga za nenadne motnje, so se potniki spopadali z negotovostjo glede nadaljevanja potovanj. Incident v Sočiju sledi obdobju povečanega nadzora nad varnostjo v ruskem letalskem prostoru in tehničnim težavam, ki so se v preteklosti že pojavljale pri različnih prevoznikih. Letališče v Sočiju sicer velja za eno ključnih vozlišč v južnem delu Rusije, zato imajo tovrstne zamude širši vpliv na regionalno prometno povezljivost.

Nacionalni urad za letališča (ONDA) v Maroku je na letališču Mohamed V v Casablanci odprl nov avtomatiziran center za razvrščanje tranzitne prtljage, imenovan »Fast Baggage Center by ONDA«. Ta 15.200 m² velik objekt, ki se nahaja v prenovljenem logističnem hangarju, je ključen za posodobitev letališča, razvoj Royal Air Maroc in cilj Casablance, da do leta 2030 postane svetovno tranzitno vozlišče.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 1. januarja 2024 uvedla začasne omejitve na več letališčih po vsej državi, kar je povzročilo zamude in motnje v letalskem prometu. Predstavnik agencije Artem Korenjako je sporočil, da so bili ukrepi uvedeni na letališčih v Sočiju, Samari (Kuručom) in Krasnodarju. Po navedbah uradnih virov so bile omejitve nujne za zagotavljanje varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o specifični naravi groženj niso podali. Na letališču v Krasnodarju so omejitve trajale le 16 minut, nakar so pristojni organi ponovno odprli zračni prostor za sprejem in odpošiljanje letal. Precej večje težave so zaznali v Sočiju in Samari, kjer so bili vzleti in pristanki začasno popolnoma ustavljeni. Potnikom so svetovali, naj pozorno spremljajo statuse svojih poletov in se o spremembah urnikov predhodno posvetujejo z letalskimi prevozniki. Ti dogodki so se zvrstili po podobnih varnostnih ukrepih, ki so bili v zadnjih dneh uvedeni tudi v mestih Kazan, Nižnekamsk, Nižni Novgorod in Uljanovsk.

Maroko je napovedal ambiciozen naložbeni načrt v višini 38 milijard dirhamov za obdobje 2025–2030, namenjen posodobitvi in razvoju letališke infrastrukture. Podpis protokola o sodelovanju med maroško vlado in Nacionalnim uradom za letališča (ONDA) je potrdil te načrte. Ključni projekti vključujejo povečanje zmogljivosti letališč v Marakešu, Agadirju, Tangerju in Fesu ter gradnjo novega terminala in vzletno-pristajalne steze na mednarodnem letališču Mohammed V.

Letališče v ruskem mestu Iževsk je za krajši čas uvedlo omejitve za letalski promet, vendar so po navedbah ruskih oblasti delovanje že v celoti obnovili. Uradni predstavnik zvezne agencije za letalski promet Rosaviacija, Artem Korenjako, je v dopoldanskih urah sporočil, da so na letališču uveljavili začasne varnostne ukrepe, ki so vplivali na načrtovane prihode in odhode letal. Po krajši prekinitvi so omejitve umaknili, letališko osebje pa je ponovno začelo v celoti oskrbovati lete. Čeprav uradni viri niso podali specifičnih razlogov za nenadno zaprtje zračnega prostora nad regijo Udmurtija, so tovrstni ukrepi v Rusiji v zadnjem obdobju pogosti zaradi dejavnosti brezpilotnih letalnikov ali drugih varnostnih tveganj. Letališče zdaj deluje po ustaljenem urniku, potnikom pa svetujejo spremljanje informacij o posameznih letih.

Evropska komisija bo od Portugalske zahtevala več podrobnosti glede začasne ustavitve evropskega sistema za nadzor meje za državljane izven EU na letališču v Lizboni, ki ga je portugalska vlada prekinila za tri mesece. Komisija je poudarila, da ta odločitev ni povezana s težavami pri delovanju sistema za vstop in izstop.

Carigrajsko letališče Istanbul je v letu 2025 utrdilo svoj položaj enega najpomembnejših svetovnih letalskih vozlišč, saj je oskrbelo rekordnih 84.406.050 potnikov. Turški minister za promet in infrastrukturo Abdulkadir Uraloğlu je ob objavi statističnih podatkov izpostavil, da je letališče v omenjenem obdobju zabeležilo 549.316 letov, s čimer se uvršča med najgostejše in strateško najpomembnejše letalske centre na svetu. Po navedbah ministra Uraloğluja ti rezultati potrjujejo uspešnost turške strategije vlaganja v letalsko infrastrukturo, ki Istanbul postavlja v središče globalnega potniškega in tovornega prometa. Izjemna rast števila potnikov in letalskih operacij odraža naraščajoč pomen tega vozlišča za povezovanje Evrope, Azije in Afrike, kar dodatno krepi gospodarsko moč Turčije na mednarodnem prizorišču.

Tri glavna letališča v kitajski provinci Hainan – Haikou Meilan, Sanya Phoenix in Qionghai Boao – so v letu 2025 prvič skupaj presegla mejo 50 milijonov potniških potovanj, kar predstavlja nov letni rekord za to območje prostotrgovinskega pristanišča. Skoraj istočasno so o rekordnih številkah poročali tudi s Filipinov, kjer je mednarodno letališče Ninoy Aquino (NAIA) pod upravljanjem konzorcija New NAIA Infra Corp. (NNIC) v istem letu oskrbelo približno 52 milijonov potnikov. To je najvišje število v zgodovini tega letališča, k čemur so močno prispevala praznična potovanja v decembru, ko so zabeležili 4,86 milijona potnikov. Operater NNIC je ob objavi rezultatov izpostavil, da je bilo obvladovanje tako velikega števila potnikov mogoče le z izboljšano infrastrukturo in tesnim usklajevanjem, pri čemer so se osredotočili predvsem na zmanjševanje ozkih grl in izboljšanje pretoka na terminalih. Na letališču v Manili je bil zabeležen tudi izjemen porast mednarodnega prometa, saj je decembra v tujino potovalo rekordnih 2,367 milijona potnikov. Ti dosežki odražajo splošni trend okrevanja in rasti letalskega prometa v azijsko-pacifiški regiji, ki sledi rekordnim rezultatom drugih svetovnih vozlišč, kot je Dubaj.